<< nazaj

Zgodovina pasme

Hovawart se uvršča med nemške pasme psov. Po klasifikaciji FCI pa sodi v drugo vzrejno skupino, kamor se uvrščajo pinci, šnavcerji, molosi ter švicarski planšarski psi.

Prvi zapisi o vzreji sežejo do leta 1910. Gospod z imenom Kurt F. König (1896-1975, na sliki), ki se je tedaj ukvarjal z vprašanji dednosti, se je tega leta namreč odločil, da bo nadaljeval z delom svojega očeta Bertrama Königa, ki je že dve leti pred tem preizkušal paritve z različnimi psi. Njegov namen je bil ponovno vzrediti čvrstega, dolgodlakega kmečkega psa, ki je branil kmetije s svojo hrabrostjo pred divjimi živalmi.

Tako je Kurt F. König pričel z vzrejo s psi, ki jih je našel v nemškem sredogorju v pustih predelih, na odročnih kmetijah. Prepričan je bil, da je našel v teh robustnih klimatskih pogojih prave pogoje za vzrejo. Želel je vzrediti čuvaje, ki bi bili odporni na različne vremenske vplive, robustni in zanesljivi. S psi, ki jih je našel na tem območju, je tako nadaljeval vzrejo in jih imenoval "tipske" pse.

Žal pa je moral zaradi prve svetovne vojne Kurt F. König s prvimi poskusi vzreje zaključiti in tako je sledil daljši premor.

Leta 1922 pa je bila v nemškem mestu Thale najdena vzrejna knjiga, iz katere je bilo razvidno, kdaj je Kurt F. Konig pričel s sistematično vzrejo hovawartov. Iz teh podatkov je mogoče razbrati, da so König in prejšnji vzreditelji hovawartov "tipske" pse namensko parili z modernimi pasmami. Med njimi so bili švicarski planšarski pes, novofundlandec, kuvas, leonberžan, verjetno tudi seter (ptičar) ter nemški ovčar (predvsem starodavnega nemškega tipa) in skrivnostna psica Tessa, za katero se še danes ne ve, kateri pasmi je pripadala. Ugibanja gredo v smer hrtov (hrtolikim psom) in divjih psov, ki naj bi bili prinešeni iz Severne Afrike.

Na sliki Cilgia, hčerka Kurta F. Königa s psi - z desne proti levi- Herma, Castor, Perchta

Leta 1937 so pasmo hovawart v Berlinu uradno priznali kot samostojno pasmo in nadaljevali s poskusi vzreje.

Na sliki samec Castor z njim je bila pasma hovawart leta 1937 priznana

Konec leta 1969 je bila pri vzreji zadnjikrat uporabljena druga pasma in sicer novofundlandec. Prizadevanja za ponovno vzrejo pasme iz preteklosti z značajskimi značilnostmi kot je nepodkupljivost, pogum, zvestoba in zanesljivost, so uspela ohraniti podeželski duh prvotnega hovawarta.

Ob koncu pa ne moremo mimo dejstva, da so bila razmišljanja Kurta F. Königa teoretično tako zapletena, da se njegovi vzrejni strategiji ni dalo slediti do konca, temvec samo delno, zato je ostala sporna do danes. Vendar kljub kritiki, ki se nanaša na njegovo osebnost in delo, brez Kurta F. Königa in njegovega očeta Bertrama danes verjetno ne bi imeli hovawartov.

Kurt F. König si je torej izposodil staro ime in poskusil pri vzreji učvrstiti tiste atribute, za katere je menil, da so zaželeni za to pasmo.

Vir: Hovawart die 50 wichtigsten Fragen vom Experten beantwortet, avtor: Susanne Kerl
Priredba: Suzana Puc

Slika Benna Adama iz leta 1869
(predvideva se, da so na sliki hovawarti - samica z mladiči)