Poročilo o dogajanju
Ring trening, 21.2.2009
V soboto, 21. februarja 2009, smo se
člani Sekcije za hovawarte spet zbrali, tokrat na ring
treningu na pokritem parkirišču Javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija
(VO-KA) v Ljubljani.
Trening je bil namenjen predvsem našim
najmlajšim, prav tako pa tudi malo starejšim kosmatincem,
da bi si skupaj z lastniki pridobili nekaj teoretičnih
in praktičnih napotkov o razstavljanju, prav tako pa tudi
vsem tistim, ki bi želeli skupaj s psi malo "povaditi",
izvedeti kaj novega in seveda po dolgem zimskem obdobju
spet poklepetati z bolj ali manj starimi pasjimi znanci
in prijatelji.
Pokrito parkirišče je zelo primerno za
trening za razstavljanje, saj streha parkirišča poskrbi
za vtis, da se trening tako kot zimske razstave dogaja
v dvorani. DO Sekcije je označil ring, ki je služil treningu,
postavljena pa je bila tudi mizica s toplimi napitki in
prigrizki. Seveda tudi krofi niso manjkali in nekateri
so celo prišli našemljeni.
Udeležba je bila kljub pustni soboti
ter dvojnim zimskim počitnicam (ene so se ta vikend iztekale,
druge začenjale) zelo solidna, nekaterim prijavljenim
jo je zagodla tudi bolezen. Ring treninga se je udeležilo
11 psov naj pasme na svetu s svojimi lastniki in družinskimi
člani. Število dvonožcev je bilo večje od števila psov,
celo nog bi našteli več človeških kot pasjih in temu primerno
je bilo seveda tudi vzdušje, sproščeno in kot vedno odlično!
Predsednica sekcije, Suzana Puc, se je
zelo potrudila, da nam je na podlagi svojih izkušenj razložila
in predstavila, kako potekajo razstave. Seznanila nas
je zakaj je primerno, da se udeležimo kakšne razstave,
kakšne razstave poznamo, kako se prijavimo na razstavo,
na kaj je potrebno biti pozoren pred odhodom na razstavo,
kako se znajdemo, ko pridemo na razstavo, kakšen je vrstni
red in kako poteka razvrstitev najboljših. Pokazala nam
je tudi pravilno opremo za razstavljanje psov. Opisala
nam je, kaj lahko od razstavnega para zahteva sodnik,
kako se morata vodnik in pes obnašati v ringu ter tudi
česa mora biti pes navajen in kaj vse mora sodniku dopustiti,
ko ga le-ta pregleda. Naštela je tudi pripomočke, ki jih
mora imeti vodnik s seboj na razstavi ter dodala še obilo
praktičnih nasvetov.
Po uvodnem "teoretičnem" delu
je potekal široko zasnovan praktičen del treninga. Pse
je razdelila po starosti in spolu nato pa se je vsak pes
s svojim vodnikom v ringu posebej predstavil, sledila
je še skupinska predstavitev. Pes in vodnik sta najprej
pokazala, kako obvladata hojo "poleg".
Nato je Suzana, da bi ponazorila, na
kaj mora biti vodnik s psom pripravljen, ko ga pregleda
sodnik, vsakemu psu posebej pogledala zobe, ga pretipala
po telesu, repu in pri samcih tudi moda.
Sledilo je gibanje, tek v kasu in diagonali - posamezno
in po skupinah.
Ja, ko govori izkušen pesjanar, je videti
vse tako enostavno, ko pa je na povodcu tvoj lasten hovi,
zadeve niso več tako samoumevne. Kaj kmalu zmanjka rok
za povodec, pa za priboljšek, pa za pohvalo, pa za igračo...
Pa vse stvari v okolici postanejo bolj zanimive kot hoja
poleg. Samo vaja lahko prinese ustrezne rezultate seveda,
če je tudi vodnik dovolj vztrajen in resen pri vadbi.
Priporočala je, da je najbolje, da se z vaditelji povežemo
v svojih Kinoloških društvih.
Zanimivo je bilo videti, da so nekateri
lastniki s hoviji bili že kar uspešni v obnašanju v ringu.
Ob pridnem vsakodnevnem treningu ter upoštevanju pridobljenih
navodil in usmeritev, se bodo lahko vsi po vrsti, če bodo
tako nadaljevali, z večjo gotovostjo in spretnostjo udeležili
prihajajočih razstav.
Pri vajah so bili nekateri pari že "rahlo"
izkušeni morda, ker so se udeležili klubske razstave v
Ljubljani, drugi so se močno trudili saj so bili namenjeni
v nedeljo na CAC Celje, tretji pa so izkoristili možnost
za trening za marčno razstavo v Grazu, četrti pa so prišli
samo poslušat, se družit in si nabirat izkušnje.
Pohvalno je, da so bila zastopana prav vsa štiri lanskoletna
legla hovijev, pa tudi kakšen starejši letnik je bil vmes.
Kot vedno je bilo s strani vodstva sekcije
poskrbljeno za jedačo in pijačo, nekateri člani so pustnemu
času primerno prinesli tudi krofe in drugi pecivo. Za
dobro voljo pa smo poskrbeli vsi prisotni, kar
pa sploh ni bilo težko ob tako sijajni organizaciji in
odlični izvedbi treninga. Še in še bi klepetali, pa nas
je kljub vse daljši dolžini dneva pregnala tema.
Kot vedno je srečanje prehitro minilo,
še dolgo bi se lahko pomenkovali o najpomembnejši temi
na svetu. Tako da si upam v imenu vseh prisotnih zapisati,
da se že veselimo naslednje priložnosti, ko bomo spet
skupaj.
Poročilo pripravila:
Irena Ažman
V imenu Sekcije se iskreno zahvaljujemo
vodstvu VO-KA, da so nam zopet dali
na razpolago svoja parkirišča.
Prav tako hvala Miranu Ceglarju za krofe
in Zvonki Pacek za domačo pecivo, Andreju in Ireni pa
hvala za ves slikovni material in seveda hvala vsem, ki
ste prišli.
Vsi, ki ste radi z nami vljudno vabljeni,
da sledite našemu napovedniku pod aktualno, kjer vas bomo
sproti obveščali o naših aktivnostih.
Še nekaj slikovnih utrinkov:
