Hovawart v Sloveniji

Poročilo o dogajanju

Domžale, november 2005

Učne ure št.1

V lepem, sončnem vremenu smo se 05/11-05, ob 13.30 uri zbrali na poligonu Kinološkega društva v Domžalah!Naše srečanje je bilo delovno obarvano in naslovili smo ga kar »Učne ure št.1«. K udeležbi smo še posebej pozvali lastnike najmlajših hovijev in osnovni moto je bil: socializacija mladih psov – stik s tujo osebo. Da bi bili naši psi tudi na vzrejnih pregledih, predvsem pa na razstavah psov bolj vščečni oz. skupaj s svojimi lastniki bolj pripravljeni in vešči razstavljanja, smo postavili velik ring, pse razdelili v starostne skupine in točno ob dogovorjenem času, pričeli z delom.
Tovrstni »kontakti« naših psov s tujci se nam ponavljajo v vsakdanjem življenje: tudi pri obisku veterinarja je situacija podobna, pa npr. na sprehodu, ko pristopi k nam tujec in želi pobožati našega hovawarta…..

Učne ure sta vodili Suzana Puc in Dušica Bučer, ki je s svojim psom, Int.Ch. Bellfast von der Haselhoehe, najprej praktično prikazala potek predstavitve na razstavi (kako se mora pes mirno pustiti pregledati in pretipati sodniku – tuji osebi, pokazati zobovje, teči ob vodniku), kar je do določene mere identično predstavitvi psa na vzrejnem pregledu.
Vedno znova se namreč izkaže, da kar je sicer videti enostavno, ko opazujemo druge, ni tudi vedno enostavno, ko to sami poiskusimo s svojim štirinožcem.
Ker so hoviji psi čuvaji in kot taki do tujcev nezaupljivi in nepodkupljivi, je še kako pomembno, da jih že od majhnih nog navajamo na pravilen, predvsem pa družbeno sprejemljiv, odnos do tujcev! Vsi udeleženci so nato sami, posamično, vsak s svojim hovijem, prišli v ring. Suzana in Dušica sta ob tem pojasnili in pokazali kako psa umiriti, ga pripraviti do tega, da mirno stoji, ko k njemu stopi tujec in se ga dotika po telesu (hovawartom se vedno preveri dolžina repa, samcem še moda, telesna zgradba oz. mišičevje – saj spadajo med delovne pasme, kjer je preobilna teža izredno nezaželena!!) Nato je vsak od prijavljenih v krogu s svojim psom še tekel, saj je ustrezen korak (oz. hitrost teka) vodnika bistvenega pomena za lep »kas« izkorak psa (tudi tek je pri vseh službenih pasmah izjemnega pomena!).

Videli smo kako motivirati psa, da koncentrirano teče ob svojem lastniku in ne vohlja po tleh! 14 hovawartov in njihovih vodnikov se je v uri in pol zvrstilo posamično in ob koncu so skupaj v ring vstopili še vrstniki: najmlajši samci - 5, mladi samci – 3, katerim smo pridružili enega iz razreda »zrelih«, ter nato še skupno 5 psičk: 2 najmlajši, 2 mladi in ena psička iz razreda »vmesnih«. Praktično je bilo pri vodenju psov ob tem potrebno paziti na pravilno hitrost teka, na ustrezno razdaljo do svojega predhodnika in kar je najpomembnejše, na koncentracijo hovija.

Ob koncu so se vsi udeleženci še seznanili z potrebno opremo: ovratnico in povodcem. Seveda je s tega mesta potrebno poudariti še , da psi pasme hovawart nimajo tako imenovane »razstavne poze« in se od njih v ringu pričakuje le, da sproščeno stojijo ob svojem vodniku!! Običajno je del njihove ocene zunanjosti tudi vedno zaznamek o značaju oz. obnašanju v ringu (sproščeno, prijazno in suvereno – so pripombe, ki so zelo zaželene!)
Vsi zbrani so ob koncu izvedeli še nekaj splošnih informacij o: odpravljanju težav v zimskem času, ko se v snežnih razmerah hovijem med blazinicami na tačkah naredijo trde ledene kepe, ki zelo motijo psa; učinkovitem boju proti klopom in bolham– naši psi so veliki in dolgodlaki, potrebni opremi za krtačenje in čiščenje hovawarta.
Po skoraj dveh urah in pol, ter opravljeni »gasilski« fotografiji, smo se skupaj odpravili v bližnjo gostilno »Mgan« po okrepčilo.

Vtisi, ki smo jih zbrali med udeleženci, so bili pozitivni. Ni naš namen pisati o hvali na naš račun, čeprav smo v organizacijo vložili svoj prosti čas! Nikakor!
V največje zadovoljstvo bo, v imenu Sekcije za hovawarte pri SKVPM, vsem štirim, ki so se trudili in potrudili za sobotni dan, le vsaj tolikšna udeležba hovawartov in njihovih lastnikov na naslednjih »Učnih urah št.2«, ki jih že smelo snujemo!! Če pa bodo udeleženci naslednjega delovnega srečanja ob tem prikazali še kar so se na »Učnih urah št.1« že naučili – bo ves trud organizatorjev bogato poplačan!

Ob koncu naj zapišemo še iskreno zahvalo Kinološkemu društvu Domžale in njegovemu predsedniku, gospodu Hribarju, za razumevanje in možnost uporabe njihovega kinološkega poligona.

Hovi-pozdrav do naslednjih »Učnih ur št.2«

Sekcija za hovawarte pri SKVPM