Poročilo o dogajanju
Tradicionalni piknik, 5.6.2010
DRUŽINA MALI IN SORODSTVO ODLIČNI ORGANIZATORJI!
Tokrat smo se srečali v soboto, 5. junija 2010 v Litiji. Organizacijo za srečanje so v letošnjem letu prevzeli Malijevi, ki so dokazali, kako pomembne so dobre družinske vezi, saj so prav s pomočjo njih izpeljali naš tradicionalni piknik. V imenovanem osrčju Slovenije so nas tako presenetili z izborom odlične lokacije, zelo prijetnim pohodom, okusnim golažem, dobrotami z žara. Vse je potekalo po zastavljenem načrtu in prijetno toplo popoldne se je, kot se za tovrstna srečanja spodobi, zavleklo v družaben večer.
Litijo poznam z vlaka. Vsak teden, v nedeljo z ene smeri in v petek z druge, na poti na študij. Lepo urejeno mesto, ko se vlak izvije iz zasavske doline.
Tokrat sem spoznala Litijo v osrednji Sloveniji, ki leži v kotlini, ki jo obdajajo vzpetine Veliki Vrh, Svibno, Siterjevec in Širmanski hrib.
Tako nam jo je v soboto, 5.6. prikazala družina Mali v drugih razsežnostih, saj so v lovski koči v bližini Litije priredili že 11. tradicionalni hovawart piknik.
Pot je bila jasno napisana in označena s klubskimi smerokazi, pričakali so nas napisi dobrodošlice in nasmejana družina Mali v razširjeni zasedbi v novi podobi ( hovi-tačk), ki je ves čas skrbela, da nam ni nič manjkalo in smo preživeli popoln dan.
Pa lepo po vrsti. Najprej smo se prijavili. Naši psi pa so se prepustili pozdravnemu objemu svojih vzrejnic in vzrejnikov. Vsakokrat me preseneti, kakšne velike muce imamo, saj so se vsi po vrsti, tudi največji »mačoti« navdušeno prepustili »crkljanju«. Udeležba je bila dobra, saj je prišlo 50 odraslih in 10 otrok ter 25 psov. Vsi pa smo pogrešali podmladek, saj ni bilo nobenega psa pod letom dni starosti. Škoda, ker je to odlična priložnost za socializacijo, ki je del vzgoje vsakega psa.
Ker se na prazen želodec ne naredi dosti, smo se okrepili z dopoldanskim golažem. Nato smo se podali na krajši 2 urni pohod ( v obe smeri) po gričevju Svibno.
Pohvalila bi izbrano pot, saj se moraš podati drugače mnogo dlje in precej višje, če želiš brez gneče uživati na pohodu. Tu pa ni bilo žive duše (razen krdela hovawartov in njihovih vodnikov).
Tako smo se lahko posvetili sproščeni hoji in pogovorom o naših kosmatincih in že smo bili na vrhu do razgledne točke z razgledom na Litijo, Šmartno pri Litiji.
Kljub vročini ni bilo priložnosti za žejo, saj nas je pričakal avtodom gostiteljev s popolno postrežbo. Tako smo se zares lahko oddahnili ob panoramskem pogledu na Litijo in okolico ter se počasi vrnili h koči.
Sledil je dobrodelni srečelov, na katerem se žrebajo darila, ki jih prinesejo udeleženci, glavni namen pa je zbrati vsaj nekaj sredstev za dejavnost sekcije. Pri čemer smo tudi z velikim veseljem sodelovali. Ne poznam sekcije, ki bi bila tako aktivna in kjer bi se toliko stvari dogajalo. Če samo pomislim na vse brezplačne učne urice in ring treninge.
Nekateri pa so nas še dodatno obdarili, saj je družina Ceglar prinesla svežih jagod za celotno družbo, družina Gabrijelčič pa je poskrbela, da smo se lahko do sitega najedli češenj.
Dan se je nadaljeval s spretnostnimi igrami, katerih so se vsi razveselili. Sodelovali smo skoraj vsi: pri slalomu dvojic psa in vodnika, ki je bil v vsakem krogu tekmovanja otežen z detajli kot so jajce na žlici, pladenj s kozarci vode, smučarska oprava za vodnika. Zmagovalni par – NAJBOLJ SPRETNI PAR V LETU 2010 pa sta bila Amos vom Beselepark in njegov vodnik Igor Novak, za kar sta prejela pokal sekcije.
Naredili smo še preizkus navezanosti psa na vodnika in sodelovali so prav vsi s svojimi psi. V ta namen smo imeli na razpolago zares velik travnik in psi so naravnost drveli do svojega gospodarja. Najhitrejše noge je imel Dante Časova in osrečil svojega vodnika Iztoka Rožanca s pokalom za NAJBOLJ NAVEZAN PAR.
Tak športni napor je zahteval svoj davek in poravnali smo ga s popoldansko malico, slastnim mesom z žara. Ker je bil "služben del" pri koncu smo se lahko sprostili tudi ob kakšnem pivu in večernem pogovoru.
Mi smo na poti domov šli še do točke GEOSS– geometričnega središča Slovenije. Spomenik GEOSS je zasnovan kot domoljubni vse slovenski projekt, simbol slovenstva, večstoletnega prizadevanja za obstoj in razvoj ter zakoreninjenosti Slovencev na tem prostoru. Nadaljevali smo pot naprej do Celja. Pot preko hribov in dolin, pomladnih travnikov, zame res nepričakovana, zasanjana plat tega konca Slovenije. Hvala organizatorjem, vodstvu sekcije in vsem udeležencem za prijeten dan in nasvidenje na naslednjem srečanju – morda na kostanjevem pikniku, na Evropski razstavi v Celju, če ne prej pa naslednje leto na tradicionalnem pikniku v Celju!
Darja Janc
V imenu Sekcije se iskreno zahvaljujemo družini Mali, ki je bila pripravljena prevzeti vso skrb nad organizacijo, da smo vsi skupaj uživali in preživeli zopet odličen dan med našimi znanci, prijatelji in seveda našimi psi. Zanimivo je, da ravno preko vključevanja in pripadnosti naših članov lahko organiziramo tovrstna srečanja in poleg tega še spoznavamo nove kraje. Zelo smo veseli, da ste pripravljeni sodelovati in privzemati takšno obvezo nase in prepričani smo, da bomo tako nadaljevali tudi v bodoče. Tokrat smo bili v imenovanem osrčju Slovenije in bili zares srčno sprejeti in pohvalno je, da smo ob koncu piknika zopet našli nekoga izmed nas, ki bo nadaljeval s tradicijo.
Torej, hvala vsem, ki ste prišli, sodelovali in prispevali za dobrobit vseh nas!
Suzana Puc
Za sekcijo
Pa še nekaj slikovnih utrinkov ter portretov naših lepotcev in lepotic:
