Poročilo o dogajanju

Kraljica Pohorja

V soboto, 9.5.2009, na dan zmage, smo se udeležili našega prvega pohoda v letošnjem letu, na štajerski konec. Za organizacijo pohoda sta bila tokrat zadolžena Suzana in Andrej, ki sta nas popeljala po poteh, ki so ugajale še posebej našim štirinožcem, kakor tudi njihovim vodnikom.

Široke poti, ki pozimi služijo privržencem tekaškega športa smo tokrat v celoti premagali hoviji, da bi prispeli do našega cilja - Ribniške koče na glavnem pohorskem grebenu.

Zbrali smo se pri Lukovem domu na nadmorski višini cca 1300 m, do koder smo se pripeljali z avtom. Ob 11.30 uri smo krenili proti našemu cilju.

Kljub temu, da je mesec maj natrpan z raznimi obhajili, birmami, praznovanji, pikniki, se nas našega pohoda udeležilo lepo število in to kljub slabi vremenski napovedi. Pot nas je vodila najprej ob smučišču Male Kope in tekaških progah, ogledovali smo si prelepo naravo in spoznali Mislinjsko dolino, naleteli še na sneg, pa ravno vzcvetel je žefran in zvončki (kronce), borovje pa je bilo (za razliko od našega doma) tako visoko, da verjetno v avgustu borovnice nabiraš skoraj stoje.

Seveda smo si privoščili par kratkih postankov za naš "šnops time", kjer sta nas Andrej in Dani postregla z dobrim poživilom, da ja ne bi na poti do koče omagali.

Odpravili smo se do najvišjega vrha Pohorja - Črni vrh 1543m in se nato preko vrha spustili v smeri koče.

Po dvourni prijetni hoji s postanki in klepetom smo prispeli do Ribniške koče - kraljice Pohorja, kot jo nekateri imenujejo na nadmorsko višino 1507 m.

Svoje ime si vsekakor zasluži saj smo se pocutili, kot kraljice in kralji, ko smo prispeli pred lepo urejeno okolico koče.

Tam nas je čakalo nešteto miz in klopi, ki so kar vabile k počitku, katerega smo si seveda tudi "krvavo" zaslužili.

Opazovali smo prelepo naravo, se malo okrepčali; nekateri z malico z nahrbtnika, nekateri z joto in da ne pozabim - s slastnimi palačinkami, ki so bile nadevane z borovničevo marmelado.

Še do dobra se nismo naklepetali že je odbila ura tri in smo se morali vrniti, saj nas je čakala še dvourna hoja do naših avtomobilov.

Ob prihodu do avtomobilov se nam je nekaterim mudilo domov, nekateri pa so "pohod" nadaljevali še "na pijačo".

Spet smo preživeli lep dan z našimi štirinožci, z našimi prijatelji, na svežem zraku v lepi naravi in veselim se spet druženj, ki jih načrtujemo v prihodnje saj vem, da jih bo še lep zalogaj do konca letošnjega leta.

Zapisala:
Alenka Novak