Poročilo o dogajanju

Hovawarti zasedli Smledniški Stari Grad!

Sobota, 10. junija, je bil dan rezerviran za ta podvig! Kot oaza sredi puščave je bil ta dan, brez dežja, preživet v družbi naših psov.

Vsakoletno srečanje lastnikov in ljubiteljev hovawartov smo letos preživeli v okolici Smlednika, na Smledniškem Starem Gradu.

V imenu Sekcije za hovawarte je zbrane prisrčno pozdravila predsednica Suzana Puc. Kot se za vestne lastnike psov spodobi, smo jo najprej mahnili na skupni pohod, do cerkvice Sv. Tilna.

Pot je bila senčna, razgibana in polurni postanek ob cerkvici smo uživali v gostoljubnosti tokratnih organizatorjev srečanja: Alenke in Igorja ter Nine in Anje Novak iz Smlednika. Pogostili so nas s svežimi slanimi prestami ter nam ponudili okrepčilo in pijačo!

Klepet in smeh, gasilska fotografija in že smo se odpravili nazaj na Smledniški Stari grad.

Da je bilo dogajanje na Starem gradu pestro, za vse prisotne pa predvsem zanimivo in sproščujoče, smo seveda načrtovali že v naprej.
Po toplem obroku, ki nam je vsem teknil, smo nadaljevali po predvidenem programu. Alenka se je še posebej potrudila in je poskrbela da je bilo na mizah domače pecivo in kar tri vrste potice (seveda iz njene dišeče kuhinje).

Nekateri naši člani so s skupnimi močmi pripravili prvo, več deset strani obširno literaturo – Priročnik o hovawartu, s pomenljivim naslovom Hova …- kaj?. Dušica nam je povedala, da je gradivo nastajalo prostovoljno in z veliko mero požrtvovalnosti. Vse le z enim namenom: v korist pasmi, predvsem pa v pomoč bodočim lastnikom hovawartov in seveda kot opora vsem, ki hovija že imamo. Priročnik bralca popelje skozi zgodovino pasme vse do današnjih dni. Skuša razložiti zakaj je hovawart takšen kot je in kakšen naj bo njegov lastnik, da bosta v sožitju preživela čas, ki jima je namenjen.
Vsi, ki bi Priročnik o hovawartu želeli imeti, se prosimo obrnite na Tanjo Čas, 041 850 741 in prejeli ga boste lahko po pošti!

Suzana je nato vse prisotne seznanila s planom dela Sekcije do konca leta. Posebej nas je opozorila na veselo novico, da je organizator Državne razstave (Celje, 10.12.2006) povabil specialno sodnico za hovawarte, mag. Elisabeth Kapsch. Naša pasma na razstavah sicer ni mnogoštevilno zastopana, a imamo z udeležbo na tej razstavi enkratno možnost za njeno promocijo in predstavitev. Posebej prisrčno je vse povabila v razstavni krog, saj je to predvsem enkratna priložnost za svojega hovija pridobiti oceno specialistke. Nekateri naši člani se v ta namen vozijo 300, 500 ali več kilometrov, mi pa bomo to možnost imeli pri nas, v Sloveniji, tako rekoč pred vrati! Torej bi bili res neumni, če se te razstave ne bi udeležili!

Kot so nas organizatorji tokratnega srečanja pozvali, so se mnogi izredno pozitivno odzvali in prispevali veliko nagrad in praktičnih dobitkov za organizacijo srečolova. Listkov za žreb je kar prehitro zmanjkalo! Ob pripravi na kraju dogodka so si v ta namen (poleg vseh, ki ste prispevali dobitke in nagrade – hvala vsem) še posebej prizadevale: Nina in Anja Novak ter naši dve Branki (Mahničeva in Ropretova).

Da bi druženje dobilo še drugo dimenzijo, smo se pomerili v igri – tekmovanju za Najspretnejši hovi-par 2006. V okviru Sekcije za hovawarte smo v ta namen pripravili dva pokala in sicer: za osvojeno 1. mesto in za osvojeno 2. mesto.

Pomerili so se vodniki in njihovi hoviji, ki so v dveh parih vzporedno skušali čim prej opraviti s slalom progo in nalogo, ki so jo dobili ob startu: tek s psom ob nogi, tek s psom ob nogi in z jajcem na žlici v drugi roki ter nato še tek z žakljem – pravzaprav poskoki in s psom ob nogi.

Pestro, zabavno, na trenutke smešno, predvsem pa prijetno smo izbrali Najspretnejši hovi-par 2006: Tilen Novak in Taja Časova sta osvojila 1. mesto (na sliki levo), Dani Čas in Isa Časova pa 2. mesto.

Seveda brez vseh vas, ki ste s svojimi hoviji kljub nevzpodbudni vremenski napovedi prišli (kakor tudi brez vseh vas, ki ste bili poleg, pa svojega hovij še čakate) ne bi preživeli tako lepega dne!

Ob koncu v imenu Sekcije za hovawarte iskrena hvala vsem, ki ste prispevali za uspešen srečolov, za ves trud in razdajanje, da se tovrstne aktivnosti sploh lahko organizirajo!

Posebna zahvala pa letošnjim organizatorjem, družini Novak: Alenki, Nini, Anji in Igorju, da so s svojo gostoljubnostjo, predvsem pa dobro organizacijo našemu snidenju povrnili domačnost in požrtvovalnost, ki smo ju v hudem tempu, ki ga živimo, na naših srečanjih skoraj izgubili!

Uredništvo spletnih strani Sekcije za hovawarte