Vabilo Poročilo s piknika

Piknik Hovawartov ob Šoštanjskem Jezeru v nedeljo, 02.09.2007

Na povabilo letošnjih organizatorjev smo se po deževnem tednu na lepo sončno nedeljo zbrali ob Šoštanjskem jezeru na našem tradicionalnem srečanju.

Vstati je bilo potrebno kar zgodaj saj je bil zbor že ob 09.00 uri zjutraj. Ko smo prispeli, nam je bilo takoj jasno zakaj, saj so si organizatorji (Andrej, Suzana, Dani in Tanja) zastavili kar obširen program. Vendar pa moram reči, da ni bilo nič težko saj smo srečanja vedno zelo veselili.

Prav željni smo bili zopet na enem mestu videti toliko naših hovijev in "pokramljati" izmenjati izkušnje z ostalimi lastniki.

Prvo možnost smo dobili ob prijetnem sprehodu. Lepo je bilo, da se v ta namen razdelili v dve skupini in sicer posebej mlajši in posebej starejši psi. Na ta način je prišel vsak na svoj račun. Preden smo se starejši z Andrejem in Suzano odpravili na 1 urni pohod okoli Šoštanjskega jezera, nas je Andrej še seznanil z zgodovino nastanka jezera, ki mu kot domačinu še posebej leži pri srcu. Nato smo nadaljevali s pohodom okoli Šoštanjskega Jezera, katere poti so bile lepo dostopne in nezahtevne tako, da smo lahko ves čas klepetali in si ogledovali okolico.

Lastniki z mlajšimi psi pa so odšli s Tanjo na krajši 15 minutni sprehod po drugi strani jezera saj jim je to pri njihovih komaj štirih mesecih popolnoma zadostovalo. Bolj so bili željni igre, kot vsega ostalega in zato so imeli dovolj časa medtem, ko so nas starejše čakali, da se jim pridružimo.

Vsi skupaj smo se nato zbrali tik ob jezeru na velikem travniku obdanim z mnogo dreves, kjer sta nas že Dani in Igor pričakala z malico in hladno pijačo. Moram pohvaliti: "tista domača salama je bila božanska". Joj, kako je teknilo!

Tudi naši psi so imeli vse dane možnosti, da se do dobra ohladijo v senci pod drevesi ali pa v jezeru. Večina se je odločilo, da preizkusi svoje plavalne sposobnosti, tako kot nekaj pogumnih lastnikov, ki se niso zmenili za malo bolj hladno vodo in pogumno zaplavali.

Po eno urnem počitku smo se odpravili nazaj na zbirno mesto ob Ribiški koči. Tu nas je pričakal veterinar g. Milan Matko, kateri ja za nas pripravil zanimivo predavanje o preventivi in kurativi pri srečanju naših hovijev s klopi.

Čeprav smo se nad problematiko klopov nekateri kar resno zamislili, smo se kar hitro sprostili ob bogatem srečolovu, za katerega smo vsi skupaj zbrali nagrade. Meta in moja malenkost sva bile zadolžene zanj in sva imele močne težave pošteno podeliti srečke. Še dobro, da nas je rešil okusen žar krožnik, ker sva imele večjo povpraševanje kot ponudbo. Lahko smo samo veseli, da smo zopet vsi skupaj prispevali za trud in delo Sekcije, katera ves čas skrbi za razne aktivnosti, da lahko mi lastniki uživamo ob koriščenju le-teh.

Sledile so družabne igre katerih smo bili vsi skupaj najbolj veseli.

Da Suzani ne zmanjka idej je tudi tokrat dokazala.

Ob skrivanju, iskanju, prinašanju, teku, slalomu, kapah, šalih, smučarskih očalih in jajcih so tekmovalci potrebovali vso svojo moč in spretnost. Vsekakor sta Tanja in Andrej pošteno skrbela za potek vodenja iger, da ne bi prišlo do kakšne nepoštene zmage. Dani pa se je trudil, da bi celotno dogajanje ujel v sliki.

Da pa se naši tekmovalci niso trudili zastonj je potrdilo dejstvo, da so si najboljši prislužili tudi pokal.

Za najbolj navezan HOVI-PAR sta bila tokrat nagrajena Iztok Rožanc in Dante Časova, za najspretnejši HOVI-PAR pa sta nas zopet prepričala nepremagljiva zmagovalca lanskega leta, ki sta odnesla tudi letošnji pokal Tilen Novak in Taja Časova. Torej je jasno, da naslednjo leto zopet sledi "revanž"!

Neverjetno kako lahko popestrimo popoldne, kako se s svojimi psi razvedrimo, navijamo, nasmejemo ...ampak ko gre za tekmovanje, se pa tudi potrudimo, saj si vsak želi zmago in nagrado.

Všeč mi je, da vsako leto nekdo izmed naših članov Sekcije - lastnikov hovawartov prevzame organizacijo nad srečanjem. Tako zaidemo vedno v drug kraj znotraj Slovenije in ob druženju spoznavamo tudi našo prelepo deželo. Obenem pa je to tudi promocija naše pasme in do sedaj še nikoli nismo ostali neopaženi. Upam, da bo tako tudi v prihodnje, ter da se veriga organizatorjev nikoli ne bo prekinila ker vemo, da je organizacija tovrstnega dogodka že postala kar projekt (v letošnjem letu se nas je udeležilo 84 dvonožčev in 33 štirinožcev). Čeprav, nas je kar nekaj intusiastov, ki vedno priskočimo na pomoč pa ne-glede nato - kdo je organizator. Torej, upam trditi, da z dobro voljo in skupnimi močmi tak piknik ni noben "kunšt" speljati. Zato pa je prav, da nas je vsako leto več, ki se v tovrstnih krogih počutimo odlično, ker je to tudi namen tega, da nas pripadnost do pasme združuje. Prepričana sem, da s pravo mero "angažmana" in s pomočjo nas vseh ne bi smelo zmanjkati moči, da ta naš vsakoletni "piknik" ostane tradicionalen.

Srečanje je bilo zaključeno v pozno popoldne. Če sedaj ob koncu strnem; preživeli smo prečudovito nedeljo v družbi naših ljubljenčkov, v družbi «sebi enakih«, saj na takih srečanjih vedno uživamo in nam je lepo. Nič politike, nič službe, nič drugega kot "hovi". Prav to je razlog, zaradi katerega se vedno znova takih srečanj udeležujemo.

Novaki in Diva