sekcija.hovawart@gmail.com
 

<< nazaj

O PASMI HOVAWART

Ali je hovawart res pravšnji pes za vas, boste najlažje spoznali ob prebiranju odgovorov na najpogosteje zastavljena vprašanja o tej pasmi. Zagotovo vam bodo v pomoč pri izbiri vašega bodočega družinskega člana. Vsem tistim, ki pa že imate hovawarta, bo prebiranje odgovorov morda prineslo kakšna nova spoznanja v razumevanju lastnosti te pasme.

1. Kaj pomeni njegovo ime in od kod izvira?

Pomen imena lahko prevedemo kot čuvaj imetja ali čuvaj dvorišč. Pasmi je pred desetletji grozilo izumrtje, pri ponovni vzreji so zato sodelovale različne kmečke pasme psov, ki so jih našli v nemškem sredogorju in na področju Schwarzwalda (v Črnem gozdu). Današnji hovawart je buden, igriv, inteligenten in zelo vdan pes. Je tudi samozavesten in zelo šarmanten. Seveda so kmečki čuvaji - kot so včasih imenovali pse, ki so imeli določene podobnosti z današnjim hovawartom in so omenjeni v nekaterih zapisih iz prejšnjega stoletja - samo od daleč sorodni današnji vzreji.

2. Kaj pomeni standard?

Priznane pasme so uradno opisane v standardih. Standard za hovawarta je opisan pri Mednarodni kinološki zvezi (FCI) pod št. 190. Po klasifikaciji standarda spada hovawart v drugo vzrejno skupino, kamor se uvrščajo pinči, šnavcerji, molosi ter švicarski planšarski psi. Standard pasme nam pove, kakšen naj bi bil idealen izgled predstavnika pasme in kakšen naj bi bil po značaju. Pri razstavah pa od sodnika zahteva, da se ravna po njem v navedenih merilih za ocenjavanje kakovosti. Prav tako usmerja vzreditelje, da si ti prizadevajo vzrediti pse, ki kar najbolj ustrezajo standardu. V standardu so opisane tudi napake, ki nas v najslabšem primeru opozarjajo na morebitno vzrejno prepoved.

3. Kakšno telesno zgradbo ima?

Hovawart je pes, ki je skladno razvit in proporcionalen, kar pomeni, da je močne postave in ima masiven videz. Hovawart ima, kot rečeno, med svojimi predniki novofundlanca, vendar je po zgradbi precej lažji in bolj atletski. Sicer pa obstaja velika razlika med videzom psice in psa. Psi so močnejše zgradbe, kar je opazno že na prvi pogled in imajo večjo in širšo glavo. Zato marsikdo psa in psice niti ne pripiše isti pasmi. Vendar morajo lastniki psic vedeti, da so vidne telesne razlike med spoloma zelo zaželene.

Potrebno pa je dodati, da obstajajo znotraj pasme oziroma držav, odkoder izvirajo posamezne vzreje, lahko precejšnje razlike v zgradbi telesa in to neodvisno od spola. Nekateri pač dajejo prednost lažjemu tipu psov, ki so pogosto živahnejši in prevladujejo predvsem v delovnih linijah, spet drugi pa pri odbiri samcev in samic za parjenje dajejo prednost močnejši konstituciji. Ne glede na to je hovi, kot mu pravimo ljubkovalno, bolj dolg kot visok. Dolžina trupa naj bi bila v razmerju 110 do 115% glede na višino plečke.

Vendar pa je treba pri tem obvezno upoštevati čas odraščanja, kajti psi te pasme dokončno odrastejo šele pri treh letih. Zato se nikar ne čudite mladiču, pri katerem prav nič "ne paše skupaj." Eden najlepših okrasov je vsekakor rep. Zaželeni so dolgi, košati repi, po standardu naj bi segali pod skočni sklep, vendar ne do tal. Rep ima svojo govorico in nam vselej pove, v kakšnem razpoloženju je njegov lastnik. Kadar zasluti kaj zanimivega, ga na primer dvigne strmo nad hrbtno linijo. V sproščenosti in mirovanju je ob telesu, spuščen navzdol, seveda pa ima ta govorica telesa tudi veliko vmesnih razpoloženj. Včasih lahko vidimo tudi hovije z močno nategnjeno repno konico ali primere, pri katerih je nošnja repa izrazito visoka in močno zavihana. To so seveda manjše lepotne napake, ki naj bi jih vzreditelji pozorno opazovali.

Glava naj bi bila krepka, z močno označenim stopom. Stop je prehod med čelom in nosnim hrbtom, ki naj bi bil raven. Močnejši psi imajo v večini lepo izražen stop in v razmerju z glavo močan gobec, to daje glavi plemenit videz. Ni pa zaželena tako imenovana glava "skoraj brez stopa".

Za korekten (pravilen) videz sta pomembna tudi pravilno nastavljena uhlja, ki se rahlo prilegata glavi. Sta v obliki trikotnika, dobro priležena glavi, in precej daleč drug od drugega. Kadar žival dremlje in se ne dogaja nič posebej vznemirljivega, ju nosi priležena ob glavi. V primeru razburjenosti ju potisne rahlo naprej, tako da postane glava optično močnejša. Hovawart dobi po izgubi mlečnih zob popolni škarjast ugriz z 42 zobmi. To pomeni, da mu zgornji zobje pri zapiranju čeljusti sežejo čez spodnje. Tudi kleščast ugriz je dovoljen (za vzrejo pa nezaželen!), vendar je k sreči izjemno redek. V tem primeru mejita zgornja in spodnja celjust pri zapiranju druga na drugo. Pred in pod ugriz (predgrizavost in podgrizavost) ni dovoljen, psi s to napako ne morejo dobiti vzrejnega dovoljenja.

Hovawarti imajo zelo lepe ovalne oči. Barva je srednje do temno rjava. Zaželene so čim temnejše oči, ne glede na barvo dlake.

4. Kako velik je?

Standard predpisuje višino samice od 58 do 65cm, medtem ko samec doseže višino od 63 do 70cm. Standard pasme ne tolerira višine, ki je pod to mejo, nad njo pa je dovoljeno odstopanje do 3 cm. Zaželena je seveda velikost, ki je v zlati sredini, saj vsak ekstrem lahko pomeni, da ni proporcionalne porazdelitve telesne mase. V starosti desetih mesecev že lahko vidimo, kako velik bo naš hovawart, pri štirinajstih mesecih pa žival doseže dokončno višino, čeprav takoj po rojstvu raste zelo počasi. Po štirinajstih mesecih pridobiva samo še na teži in izpopolnjenosti v telesni zgradbi. Zanimivo je, da mladiči v starosti osem tednov dosežejo višino okoli 35cm, kar je le malo manj od odraslega koker španjela. V kratkem času pa potem veliko nadoknadijo, tako da lastnike pogosto slišimo pripovedovati, kako njihov hovawart vidno raste.

5. Kakšna je njegova teža?

Medtem ko je pri drugih pasmah idealna teža predpisana, pri hovawartih temu ni tako. Tako kot se razlikujejo po višini, so različni tudi po teži. Elegantna odrasla samica lahko pri višini 62cm tehta 28kg, medtem ko močneje grajena samica lahko tehta tudi 34kg.

Teža odraslega samca se giblje od 38 do 48kg, možna pa so tudi odstopanja navzdol in navzgor.

6. V kakšnih barvah ga poznamo?

FCI standard predpisuje tri vrste barve; črnorjavo (z ožigi oziroma z oznakami) zlatorumeno (blond) in črno. Večkrat lahko preberemo, da se na določeno barvo navezuje tudi značaj hovawarta, česar pa ni mogoče potrditi.

a / Črno rjava z ožigi
To je najpogostejša barva hovawartov, ima jo 60 % vseh psov te pasme. Za veliko večino lastnikov je tudi najbolj tipična. Ustanovitelju pasme Kurtu F. Königu je bila še posebej pri srcu. Dlaka na telesu je lesketajoča se črna, tako imenovane lise pa so srednje zlato rumene. Značilna sta dva zlato rumena ožiga (piki) nad očmi ter dve večji zlato rumeni lisi na prsih, ki sta med seboj lahko ločeni ali povezani. Tudi na sprednjih in zadnjih nogah se pojavljajo te lise. Lahko rečemo, da je črno rjav hovawart zelo pisan pes.
b / Zlato rumena
Okrog 30% hovawartov je blondincev. Lesketajoča se zlato rumena barva dlake prehaja od temnejše na hrbtu k vedno svetlejši proti trebuhu in nogam. Tovrstna obarvanost je najbolj zaželena pri tej barvi. Svetli hovawarti so prepoznavni prav po zelo svetlih dlakah na spodnji strani repa in hrbtni strani stegen.
c / Črna
Ta barva je najbolj redka, saj jo ima le okoli 10% hovawartov. Dlaka je po celotnem telesu lesketajoča črna.

7. Ali so odstopanja pri barvi?

Med ljubitelji pasme prihaja pogosto do vprašanja ali lahko pride do odstopanj pri barvi psa. Iz fotografij različnih hovawartov lahko pridemo do zaključka, da so odstopanja zelo pogosta. Po standardu pasme je seveda cilj vzrediti čim več psov, ki imajo idealno barvo, vendar pri tem igra veliko vlogo genetika. Kakorkoli že, obstaja veliko število črno rjavih hovawartov, ki jim manjkajo popolne rjave lise na glavi in prsih. Prav tako so primeri, ko se pojavlja preveč rjavih lis, vendar pa to ni moteče niti za psa, niti lastnika.

Pojavljajo se tudi temnejši zlato rumeni hovawarti, zelo priljubljeni so v rdečkastem odtenku, čeprav to ni po standardu, zato se večina vzrediteljev odloča za srednje zlato rumene odtenke, pri katerih se barva iz temnejšega hrbta počasi preliva v svetlejšo proti trebuhu. Pri črnih hovawartih ni večjih odstopanj v odtenkih barve, saj so črni. Pri njih se mnogokrat pojavi bela lisa na prsih, ki ni najbolj zaželena, vendar ne predstavlja ovire za vzrejo, če je še v okviru velikosti, ki jo predpisuje standard.

8. Kakšno dlako ima?

Hovawart ima močno, dolgo in rahlo valovito dlako. Dlaka odrasle živali je daljša na prsih, trebuhu, na hrbtni strani sprednjih nog, stegen ter na repu. Na glavi in na sprednji strani sprednjih ter zadnjih nog pa je krajša. Čeprav v standardu pasme ni zapisano, pa ima veliko živali daljšo dlako na ušesih, kar jim daje zelo romantičen videz, predvsem takrat, ko jim ta plapola v vetru. Podobno kot pri drugih dolgodlakih pasmah je tudi za hovawarte značilno, da imajo samci lepšo in gostejšo dlako in so nasploh bolj odlakani od samic, zlasti na predelu vratu in prsih. Prav tako kot postava, tudi dlaka potrebuje čas, da zablesti v svoji popolnosti. Predvsem na sprednjih in zadnjih tacah (zavese), prsih in na trebuhu potrebuje dlaka kar nekaj časa, da dokončno zraste. Seveda pa tudi prevec baročno razkošna dlaka ni zaželena, močno skodrana dlaka pa se smatra za vzrejno napako, zaradi katere ni mogoče pridobiti vzrejnega dovoljenja.

9. Kdo je?

Za hovawarte je značilna velika navezanost na lastnika in družino. Hovawarti znajo biti zelo samosvoji (tudi malce trmasti!) in zelo samostojni, kar pa nekaterim ljudem ni vedno po godu. Osebnost psa se v odzivih na okolico hitro spreminja, lahko je popolnoma umirjen in z budnim očesom opazuje okolico, v naslednjem trenutku pa že postane povsem razigran. V standardu pasme je opisan kot uravnovešen, dobrodušen, zaščitniški in samozavesten pes. Prav uravnovešenost je najbolj značilna in tudi najbolj priljubljena lastnost pasme. Vsekakor je živčnost pri tej pasmi nekaj povsem tujega in če pes sem in tja vendarle naredi kakšno neumnost, jo premleva v sebi. Njegova osebnost je nežna, po drugi strani pa močna in samostojna. Kot kakšen romantičen pesnik ima tudi hovawart "vec duš nagnjenj." Zelo rad navezuje stike, zanima ga vse in zelo uživa ob druženju z ljudmi. Vendar je v njegovem srcu velik prostor samo za družino (krdelo, ki mu pripada) in če je lahko v njeni bližini, se mu zdi svet prečudovit. Pasma spada med delovne pse, zato je po standardu zelo poudarjena zaščita in borbenost. Dandanes bi to lahko celo napačno interpretirali oziroma zlorabili za učenje drugih veščin. Brez dvoma velja, da so hovawarti tudi odlični čuvaji, ki budno pazijo na "posestvo" lastnika in so takoj pripravljeni ukrepati, ce se zgodi kaj sumljivega. Pri tem se ne obnašajo kot plašljiva "ščeneta", ampak pričakujejo, da se bo lastnik prepričal o nastali situaciji in ga, če ni nevarnosti, o tem tudi opozoril. Kljub temu ne moremo trditi, da je to zelo borben pes, ampak prej zaščitniški. Zelo varno se lahko počutimo, če gremo z njim skozi samoten gozd, saj nas opozori na vse stvari, ki se mu zdijo neobičajne.

10. Kakšen značaj ima?

Kakšnega psa si želite - mirnega ali zelo živahnega? Za hovawarta lahko rečemo, da ima oboje. Standard pasme ga opisuje kot srednje temperamentnega, vendar zagotovo lahko trdimo, da je to miren pes, ki pa je lahko v naslednjem trenutku zelo energičen. Lahko leži povsem mirno dokler ve, da se ne dogaja nič vznemirljivega, ko pa na primer opazi, da se pripravljamo na sprehod, se v hipu prelevi v pravega navdušenca. Zlasti v prvem letu starosti je zelo razigran in njegova velika volja do življenja postane nalezljiva za vso okolico. Je pes, ki se zelo zanima za življenje svojih najdražjih in jim to tudi zelo rad pokaže. Če mu v obdobju odraščanja namenimo veliko časa in pozornosti postanemo z njim kasneje veliki in dobro "uigrani" prijatelji.

11. Kam po mladiča?

Če naj bo vaš novi družinski član pravi hovawart, potem kupite mladiča iz vzreje, psarne, ki je članica naše KZS pri Slovenskem klubu za velike pasme in molose (SKVPM) - Sekcija za hovawarte. Le na tak način si boste lahko zagotovili zares kakovostnega mladiča, s katerim boste pridobili čudovitega odraslega psa s svojimi značilnimi karakteristikami.

 

 

Legla hovawartov - Sekcija za hovawarte SKVPM
M. Matko, dr. vet. med.: Sterilizacija psice (vir: mojpes.net)
N. Gregorčič, dr. vet. med.: Sterilizacija psice: odgovori na pogosta vprašanja (vir: blog.veterinar-ka.net)
J. Pahovnik: Zakaj rodovniški psi niso zastonj ... (vir: mojpes.net)

© 2004
Statistika obiskov