<< nazaj

SLOVENSKI KLUB
ZA VELIKE PASME IN MOLOSE

VZREJNI PRAVILNIK

1. člen

Ta pravilnik dopolnjuje Pravilnik o strokovnem delu KZS in Pravilnik FCI o vzreje pasemskih psov.
Vzrejni pravilnik Slovenskega kluba za velike pasme in molose (v nadaljevanju SKVPM) določa predvsem posebne zahteve za vzrejo velikih pasem in molosov – II. FCI skupina, sicer pa veljajo splošna določila obeh omenjenih pravilnikov.
V delokrog Vzrejene komisije SKVPM spadajo pasme, ki so naštete v prilogi 1.

2. člen

Za vzrejo velikih pasem in molosov v Sloveniji je pristojna Vzrejna komisija (v nadaljevanju VK) pasemske organizacije, registrirane kot Slovenski klub za velike pasme in molose.

3. člen

Vzrejni pravilnik temelji na:
- Pravilniku o strokovnem delu KZS
- Statutu SKVPM
Za vprašanja, ki jih ne opredeljuje ta pravilnik veljajo določila pravilnika o strokovnem delu KZS in pravilniki FCI s področja vzreje

4. člen

Vzreditelj v SKVPM je član organizacije KZS, ki priznava ta vzrejni pravilnik, vzrejna pravilnika KZS in FCI in se po njih ravna. K temu spadajo tudi poznavanje pasme in njenih posebnosti, pravilna oskrba in prehrana psov.

5.člen

Vzrejna komisija za velike pasme in molose:
- Vodi vzrejo v skladu s standardom pasme (ki po potrebi pristojnim organom predlaga njegovo spremembo);
- Organizira telesne ocene in vzrejne preglede;
- Skrbi za strokovno izobraževanje svojih članov in po potrebi sodniških pripravnikov;
- VK ima pravico pri vzreditelju preverjati pogoje za vzrejo.Za preverjanje stanja se lahko pooblasti vzrejnega referenta SKVPM ali tetovirnega referenta ali katerega od članov VK;
- V primeru sporne identitete psa/psice, lahko VK zahteva od lastnika DNK izvid psa/psice.
Vzrejna komisija, kot strokovno telo kluba, je svojim članom na voljo za vsa vprašanja v zvezi z vzrejo.
K osnovam svetovanja spadajo tudi vzrejni pregledi, predavanja in klubska srečanja.

6. člen

Vzrejni in tetovirni referenti so dolžni sodelovati z VK.
Dolžnosti vzrejnega in tetovirnega referenta so:
- da z nasveti pomaga vzreditelju;
- da po opravljenem tetoviranju pošlje original prijavo legla na naslov VK SKVPM;
- da obvesti VK o netipičnosti ali nepravilnosti v leglu.

7. člen

Vzrejna komisija organizira dva (2) redna vzrejna pregleda v tekočem letu.
Za udeležbo na vzrejnem pregledu se praviloma morajo udeleženci predhodno prijaviti.
Obvestilo za vzrejni pregled (v nadaljevanju VP) je objavljen v uradnem glasilu Kinološke zveze Slovenije (reviji Kinolog) in na internetni spletni strani SKVPM.
Po potrebi poleg vzrejnega pregleda poteka tudi telesno ocenjevanje.
Psa/psico, ki se zaradi upravičenega razloga vzrejnega pregleda ne more udeležiti, lahko vzrejna komisija izredno telesno oceni in vzrejno pregleda. Vse stroške izrednega vzrejnega pregleda, ki ga opravita najmanj dva člana VK, nosi lastnik sam.

8. člen

Na vzrejni pregled mora lastnik psa/psice prinesti original in fotokopijo rodovnika, fotokopijo telesne ocene (če jo že ima) in veterinarske izvide, če so za pasmo predpisani.
Psi/psice pasme hovawart morajo imeti pred vzrejni pregledom opravljen izpit B-BH.

9. člen

Na vzrejnem pregledu se oceni:
- stopnja tipičnosti glede na standard pasme
- telesna kondicija, primerna za vzrejno žival
- celotna zunanjost in merjenje telesa ter morebitno tehtanje.

10. člen

Najmanjša starost psa/psice za udeležbo na VP je 15 mesecev.

11. člen

Vzrejnega pregleda se lahko udeležijo psi/psice s telesno oceno najmanj db( 3).
Izvid kolčnega sklepa je obvezno za vse pasme, ki so naštete v prilogi 1, razen za pasmo angleški buldog.

12. člen

Na vzrejnem pregledu morajo sodelovati najmanj trije člani VK (izjemoma 2).
Proti oceni VK je mogoča pritožba le, če bi bila kršena pravila in/ali če bi bila narejena strokovna napaka. Pritožba se poda v pisni obliki, najkasneje v roku 8 dni po VP pristojnemu organu KZS.

13. člen

Vzrejno dovoljenje ( v nadaljevanju VD ) velja za pse in psice dve leti od datuma veljavnosti dalje. VD se podaljša po pošti. VK pa lahko tudi zahteva, da psa/psico lastnik ponovno pripelje na VP.
VD začne veljati šele ko pes/psica dopolnita zahtevano starost za paritev.
Če pes/psica na dan VP nima vseh zahtevanih dokumentov, je lastnik dolžan v roku enega meseca le-te predložiti, sicer se smatra, da pes/psica ni opravil VP.
Vzrejno dovoljenje preneha:
- če se ne podaljša
- če se kršijo pravila tega pravilnika.

14. člen

Pari se lahko samo pse/psice, ki imajo veljavno vzrejno dovoljenje.
Vzrejna vrednost psa/psice se oceni z:
- PRIMEREN ZA VZREJO (A);
- POGOJNO PRIMEREN ZA VZREJO (B);
- VZREJNA PREPOVED (C).
Pogojno vzrejno oceno dobi pes/psica ki sicer odgovarja pasemskemu standardu, ima primeren značaj, ima pa morebitne dedne napake. Pogojna vzrejna ocena se psu/psici podeli za eno leglo. Psom/psicam se VD lahko podaljša le na osnovi pozitivne ocene vsaj treh mladičev pri starosti najmanj 9 mesecev.

15. člen

Vzrejno prepoved:
Dobijo psi/psice, če so na vzrejnem pregledu ugotovljene naslednje napake
- nepopolno spolovilo;
- nepravilen ugriz:
- nepopolno zobovje – razen pri pasmah, kjer standard to dopušča;
- izrazita plahost, nemirnost ali popadljivost;
- gluhost;
- nemost;
- prenašalci prirojenih hib;
- vse hibe, ki so v pasemskem standardu navede kot izključitvene;
- komolčna displazija;
- kolčna displazija D ali slabše.

16. člen

Pse se lahko pari od starosti 15 mesecev dalje, psice pa od starosti 20 mesecev dalje glede na telesno zrelost psice posamezne pasme.
Psice parimo do dopolnjenega 8 leta starosti, pse pa dokler imajo normalen spolni nagon in ustrezno telesno kondicijo.
Psica ima lahko praviloma eno leglo v koledarskem letu. V leglu se ji dovoli obdržati vse zdrave in pasemsko tipične mladiče.

17. člen

Vzreditelj je oseba, ki je lastnik psice v času kotitve.
V primeru, ko lastnik odstopi psico drugi osebi v namen vzreje, je treba skupaj s prijavo paritve oziroma legla dostaviti tudi dogovor o prenosu pravice do vzreje.

18. člen

Označevanje (tetoviranje/čipiranje) se opravi od 7. tedna starosti dalje. Tetoviranje opravi tetovirni referent, ki ima licenco KZS, čipiranje pa opravi pristojna veterinarska služba.

19. člen

Vzreditelj lahko pari psico le z ustreznim plemenjakom, ki ji optimalno ustreza. Lahko ga izbere sam, zaželjeno pa je, da se o izbiri posvetuje z VK.
Pri paritvah pasem, ki se delijo po barvah, mora vzreditelj strogo upoštevati barvne kombinacije.
Lastnika psa in psice sta dolžna pred paritvijo preveriti ali so izpolnjeni vsi pogoji tega vzrejnega pravilnika in PSD KZS.
Praviloma se smejo pariti psi-psice, ki niso v ožjem sorodu.
Parjenje v sorodstveni zvezi lahko odobri VK na prošnjo vzreditelja, v kateri mora biti navedeno, s kakšnim namenom in kaj pozitivnega od takšne kombinacije pričakuje.
Vzreditelj mora VK prijaviti paritev najkasneje v dvajsetih dneh po opravljeni paritvi na predpisanem obrazcu (PRIJAVA PARITVE).
Vzreditelj mora skupaj s tetovirnim referentom izpolniti prijavo legla na predpisanem obrazcu (PRIJAVA LEGLA) v 4 izvodih, ki jih tetovirni referent najkasneje v 30 dneh dostavi na KZS (2 izvoda), VK (po tetoviranju mladičev 1 izvod), enega obdrži vzreditelj.
V primeru, če legla ni, mora vzreditelj o tem ovestiti VK.

20. člen

Oskrba psa: v primeru, da pes ne živi v stanovanju/hiši mu je potrebno omogočiti svetel, suh, zaveten, zračen, primeren prostor.
Potrebno je, da ima pes vsakodnevni stik z ljudmi/gospodarjem. Obvezna je tudi skrb za potrebno higieno.
Prehrana psa: pravilna prehrana v zadovoljivi količini in kvaliteti ter dovolj sveže vode.

21. člen

Dolžnosti vzreditelja so:
- Da skrbi za dobro kondicijsko in zdravstveno stanje psice, pravilno oskrbo in prehrano mladičev, optimalen prostor in zoohigieno.
- Da mladiče primerno socializira.
- Da mladičem že po prvem tednu (po sodobnih veterinarskih navodilih) začne odpravljati notranje zajedavce (po potrebi tudi zunanje zajedavce) in to izvaja do oddaje mladičev. Poskrbi za potrebno preventivno cepljenje
- Da pri vzreji upošteva vse predpise in sklepe vzrejne komisije in KZS

22. člen

Dolžnosti lastnika plemenjaka so:
- da skrbi za dobro kondicijsko in zdravstveno stanje psa;
- da upošteva vse predpise in sklepe s področja vzreje, ki jih določi vzrejna komisija in KZS.
Pri pasmi hovawart se dovoli plemenjakom, ki so opravili vzrejni pregled pri VK SKVPM, največ tri uspešne skoke v Sloveniji.

23. člen

Prepoved vzreje oz. preklic že izdanega vzrejnega dovoljenja lahko izreče vzrejna komisija:
- če ugotovi, da je pes/psica nosilec dednih napak
- če se ugotovi, da je bila paritev samovoljna, s partnerji, ki ne ustrezajo vzrejnim določilom
- če se ugotovi, da je pes/psica v zelo slabem kondicijskem ali zdravstvenem stanju ali nima ustreznih nastanitvenih in zoohigienskih razmer
- če ne sodeluje z vzrejno komisijo, vzrejenim in tetovirnim referentom
- če v predpisanem roku in v celoti ne poravna vseh svojih finančnih obveznosti.

24. člen

Prepoved vzreje za določen čas izreče VK. V izjemnih primerih je lahko prepoved tudi trajna, če jo na predlog VK potrdi pristojni organ KZS.
Lastniki psov/psic morajo VK sporočiti vsako spremembo lastništva; v primeru da tega ne storijo, vzrejno dovoljenje ni veljavno.
Neupoštevanje vzrejnega pravilnika se kaznuje v skladu s Disciplinskima pravilnikoma KZS.

25. člen

Pravilnik razlaga VK SKVPM. Dopolnitve in spremembe se sprejemajo na enak način kot sam pravilnik.

26. člen

Vsa odstopanja od vseh zgoraj navedenih členov, lahko izjemoma obravnava in rešuje le VK.

27. člen

Pravilnik je bil sprejet na delnem zboru sodnikov in pripravnikov za velike pasme in molose dne 18. februarja 2005 in začne veljati osmi (8) dan po objavi v glasilu Kinolog.